Motnjave v steklovini (ang. floates)

Plavajoče motnjave (“mušice”, ang. floaters)

Plavajoče motnjave so drobne sence skupkov kolagena v steklovinskem prostoru, ki navidezno “plavajo”, ker se premikajo skupaj s steklovino glede na mrežnico. Ker niso mirujoče, jih možgani ne morejo zlahka ignorirati. Lahko so vidne kot temne pike in pege oziroma oblike podobne vejam ali mreži.

Najpogostejši vzrok za plavajoče motnjave so starostne spremembe mreže kolagenskih vlaken v steklovini. Možni pa so tudi drugi vzroki motnjav v steklovini:

1. Začetne starostne spremembe v steklovini:

  • S staranjem steklovinski gel postaja neenakomerno gost.
  • Kolagenska vlakna v steklovini se skrčijo in združijo v drobne skupke, ki mečejo drobne sence na mrežnico – to povzroči navidezne drobne plavajoče motnjave (“mušice”, ang: floaters).

2. Odstop steklovine – napredovale starostne spremembe v steklovini:

  • Odstop steklovine je proces, pri katerem se ob napredovanju starostne degeneracije steklovine mreža kolagenskih vlaken odlušči od mrežnice in postane prosto plavajoča v vodi steklovinskega prostora.
  • Bliskanjese pojavi, ko kolagenska mreža v steklovini med procesom luščenja izvaja vlek na mrežnico. Bliski so vidni v obrobnem delu vidnega polja in so najbolj opazni v temi ali poltemi.

Pomembno: Čeprav je odstop steklovine del naravnega staranja očesa, je pomembno, da se ob nenadnem pojavu številnih motnjav in bliskanja čim prej obrnete na očesnega zdravnika, da se s podrobnim pregledom mrežnice izključi morebitno raztrganino ali odstop mrežnice.

3. Poškodba očesa:
Neposredna poškodbe očesnega zrkla lahko povzroči krvavitve ali druge spremembe v steklovini.

4. Vnetja notranjosti očesa (uveitis):
Vnetje notranjih struktur očesa lahko povzroči vnetje steklovine, kar vodi do skupkov vnetnih celic v steklovini in posledičnih plavajočih motnjav.

5. Krvavitev v steklovino:
Krvavitve zaradi poškodb, sladkorne bolezni ali drugih stanj lahko povzročajo plavajoče motnjave.

6. Kratkovidnost (miopija):
Pri kratkovidnih očeh je oko anatomsko daljše in steklovina pogosto bolj tekoča, kar pospeši degenerativne spremembe in lahko povzroči luščenje steklovine že v 30ih ali celo 20ih letih.

Plavajoče motnjave so najpogosteje neškodljive. Vendar pa lahko motnjave v steklovini včasih kažejo na resnejše težave, ki zahtevajo zdravniški pregled, naprimer raztrganino mrežnice, vnetje tkiv znotraj očesa ali krvavitve v steklovino zaradi sladkorne bolezni.

Potencialno nevarni simptomi:

  1. nenaden pojav številnih novih plavajočih motnjav,
  2. nastanek bliskanja v istem očesu, kjer so plavajoče motnjave,
  3. pojav zavesaste sence v obrobju vidnega polja,
  4. postopna izguba ostrine centralnega vida.

Ti simptomi lahko kažejo na resne očesne težave: raztrganino mrežnice, odstop mrežnice ali znotrajočesno vnetje. Ob morebitnih zgoraj naštetih simptomih se takoj posvetujte z očesnim zdravnikom.

V veliki večini primerov zdravljenje plavajočih motnjav ni potrebno. Sčasoma se možgani navadijo odfiltrirati plavajoče motnjave in pacienti v večini vidnih situacij nimajo težav. Manjša skupina pacientov pa lahko razvije trajno moteče težave zaradi plavajočih motnjav, in pri tej skupini pacientov je indicirano zdravljnenje z kirurško odstranitvijo motnjav.

Navadno so zelo moteče obsežne motnjave v centru vidnega polja. Ti pacienti s težavo neprekinjeno berejo, ali pa jih centralna motnjava izrazito moteče ovira pri vožnji.

Druga skupina izrazito simptomatskih bolnikov, so pacienti z vstavljeno več-žariščno multifokalno umetno lečo po operaciji sive mrene, ki naknadno (tipično več let po sicer uspešni operaciji sive mrene) razvijejo odstop steklovine s centralnimi motnjavami. Pri teh pacientih motnjave v steklovini motijo delovanje multifokalne optike z izgubo sposobnosti za branje.

Odločitev za operativno zdravljenje motnjav v steklovini sprejmemo individualno na podlagi pacientovih subjektivnih težav in izvida kliničnega pregleda. Dr Šulak je visoko usposobljen vitreoretinalni kirurg in rutinsko operira plavajoče motnjave v steklovini.

V primeru, da s kliničnim pregledom v steklovini ne najdemo večjih motnjav, bi bila korist operacije vprašljiva tudi v primeru izrazitih subjektivnih težav pacienta.

Po drugi strani imajo nekateri pacienti obsežne motnjave v steklovini, ki so vidne na pregledu, vendar nimajo izrazitih simptomov in so brez večjih funkcionalnih težav. Take paciente običajno opazujemo brez poseganja.

Pacienti, ki imajo izrazito moteče in klinično očitne motnjave v steklovini so primerni za razmislek o operaciji.

Navadno so zelo moteče obsežne motnjave v centru vidnega polja. Ti pacienti s težavo neprekinjeno berejo, ali pa jih centralna motnjava izrazito moteče ovira pri vožnji.

Druga skupina izrazito simptomatskih bolnikov, so pacienti z vstavljeno več-žariščno (multifokalno) umetno lečo po operaciji sive mrene, ki naknadno (tipično več let po sicer uspešni operaciji sive mrene) razvijejo odstop steklovine s centralnimi motnjavami. Pri teh pacientih motnjave v steklovini motijo delovanje multifokalne optike z izgubo sposobnosti za branje.

Vitrektomija je ambulantna enourna operacija in se izvede običajno pod lokalno anestezijo (očesnim blokom), ki je varna in udobna.

Dr Šulak izvaja sodobno mikroincizijsko vitrektomijo z inštrumenti premera 25g (0.50 mm), kar omogoča učinkovito operacijo s hitrim in udobnim okrevanjem.

Med postopkom vitrektomije se v oko skozi tri majhne odprtine v beločnici, vstavijo zelo fini mikro-endoskopski instrumenti. Steklovina se med operacijo skoraj v celoti odstrani, s steklovino odstranimo mrežo kolagenskih vlaken in s tem tudi vse plavajoče motnjave.

Po koncu operacije se v oko injecira mehurček zraka, ki od znotraj zatesni steklovinski prostor. V enem tednu se mehurček zraka posrka in v steklovinskem prostoru ostane le bistra tekočina, ki jo proizvaja oko.

Vitrektomija vedno povzroči pospešeno tvorbo sive mrene (zamotnitev očesne leče), zato pogosto opravimo oba posega istočasno.

Razen tega so zapleti operacije redki. Postopek vitrektomije je varen in ima podobno splošno tveganje kot operacija sive mrene. Najpomembnejša dodatna tveganja so:

– Raztrganine mrežnice med operacijo se pojavijo v do 5 % primerov. Le-te se z laserjem zapečatijo med operacijo in nimajo dolgoročnega vpliva na vid.
– Odstop mrežnice se lahko pojavi pri 1-2 % oči po operaciji. Za zdravljenje odstopa mrežnice je potrebna dodatna operacija.
– Druga tveganja vključujejo krvavitev, okužbo, vnetje in povišan očesni pritisk.
– Tveganje za hudo izgubo vida v operiranem očesu je zelo redko (približno 1/1000, kar je enako tveganju pri operaciji sive mrene).

– Izjemno izjemno redko lahko po operaciji enega očesa pride do reaktivnega vnetja v drugem očesu (1/10.000), tako vnetje je potrebno zdraviti s sistemskimi protivnetnimi zdravili.

Že nekaj let je na trgu na voljo tudi laser, s katerim se lahko poskuša razbiti velike skupke kolagena v steklovini, ki motijo vid na dovolj majhne delce, da jih je mogoče ignorirati.

Z laserskim posegom se lahko pri nekaterih pacientih (predvsem so primerni pacienti z enim velikim in motečim centralnim floaterjem) doseže ugodno zmanjšanje težav brez operacije.