INJEKCIJE ZDRAVIL V OKO

Intravitrealne injekcije zdravil v oko se uporabljajo za sodobno zdravljenje pogostih očesnih bolezni, kot so starostna degeneracija makule (SDM), diabetični makularni edem (DME) in venska zapora mrežnice.

Zdravilo se vbrizga neposredno v steklovino očesa, kar omogoča visoko koncentracijo učinkovine na mestu bolezni z minimalnimi sistemskimi učinki.

Najpogosteje uporabljena zdravila so zaviralci VEGF (Vascular Endothelial Growth Factor), kot so Lucentis, Eylea in Vabysmo. Gre za biološka zdravila – protitelesa proti rastnim faktorjem, ki kontrolirajo rast nenormalnih krvnih žil in preprečujejo puščanje tekočine iz žil.

Poleg anti-VEGF zdravil se za injekcijo v oko uporabljajo tudi kortikosteroidi (npr. Ozurdex in Iluvien), zlasti pri bolnikih z vnetnimi boleznimi mrežnice ali pri določenih oblikah diabetičnega edema.

V redkejših primerih se intravitrealno lahko uporabijo tudi antibiotiki ali protiglivična zdravila pri zdravljenju okužb očesa.

Izbira zdravila je odvisna od diagnoze, poteka bolezni in posameznikovega odziva na zdravljenje.

Zdravljenje “vlažne” oblike starostne degeneracije makule

Zdravljenje starostne degeneracije makule (SDM), oziroma njene “vlažne” (t.i. eksudativne) oblike, skoraj vedno vključuje intravitrealne injekcije bioloških zdravil, ki zavirajo aktivnost in rast nenormalnih žilnih membran pod mrežnico.

Ta zdravila delujejo kot zaviralci vaskularnega endotelijskega rastnega faktorja (VEGF), kar pomeni, da preprečujejo nadaljnje razraščanje žilnih pletežev in stabilizirajo žilno steno s čimer preprečijo puščanje tekočine in krvavitev iz teh žil.

Zdravljenje z intravitrealnimi injekcijami prepreči nadalnje slabšanje vida pri 90% zdravljenih oči. Z zdravljenjem se pri večini pacientov vid stabilizira, pri približno 30% oči pa se vid lahko tudi pomembno izboljša.

Najpogosteje uporabljena zdravila so Lucentis (ranibizumab), Eylea (aflibercept) in Vabysmo (faricimab-svoa).

Zdravljenje je dolgoročno in zahteva redne preglede z OCT slikanjem (optična koherenčna tomografija), da se spremlja prisotnost tekočine pod ali v mrežnici. Injekcije se običajno ponavljajo na 4 do 12 tednov, pogostost pa se individialno prilagaja glede na potek bolezni in odziv na zdravljenje.

Ključno za uspeh je zgodnje prepoznavanje bolezni in začetek zdravljenja, saj lahko preveč zakasnjen pričetek zdravljenja vodi v trajno izgubo vida. Zgodnja diagnoza in natančno spremljanje omogočata najboljše možne izide za bolnike z vlažno obliko AMD.

amd oct

Zdravljenje diabetične retinopatije

Zdravljenje diabetične retinopatije, zlasti kadar gre za obliko z oteklino v rumeni pegi (diabetični makularni edem – DME), pogosto vključuje intravitrealne injekcije bioloških zdravil, ki zavirajo delovanje vaskularnega endotelijskega rastnega faktorja (VEGF). Ta zdravila preprečujejo povečano prepustnost krvnih žil in zmanjšujejo kopičenje tekočine v mrežnici, s čimer preprečujejo napredovanje bolezni in izgubo vida.

Zdravljenje z intravitrealnimi injekcijami uspešno stabilizira vid pri večini pacientov in lahko tudi pomembno izboljša ostrino vida pri velikem številu zdravljenih oči. Uspešnost zdravljenja je večja, če se z zdravljenjem začne pravočasno, še preden pride do trajnih poškodb mrežnice.

Najpogosteje uporabljena zdravila so Eylea (aflibercept), Lucentis (ranibizumab) in Vabysmo (faricimab-svoa). V določenih primerih, zlasti kadar je prisotno vnetje ali kadar odgovor na anti-VEGF terapijo ni zadovoljiv, se lahko uporabijo tudi intravitrealni kortikosteroidi, kot sta Ozurdex (dexametazon) ali Iluvien (fluocinolon acetonid).

Zdravljenje je običajno dolgotrajno in zahteva redne kontrole z optično koherenčno tomografijo (OCT), ki omogoča natančno oceno prisotnosti tekočine v ali pod mrežnico. Injekcije se aplicirajo v rednih presledkih, pogosto na vsake 4 do 12 tednov, pri čemer se pogostost injiciranja individualno prilagaja glede na potek bolezni in odgovor na terapijo.

Zgodnje prepoznavanje diabetične retinopatije s presejalnim testiranjem in redno spremljanje sta ključnega pomena za uspešno zdravljenje in ohranjanje vida pri bolnikih s sladkorno boleznijo.

OCT DME

Zdravljenje venske zapore mrežnice

Zdravljenje venskih zapor mrežnice, zlasti kadar so povezane z makularnim edemom (oteklino v rumeni pegi), pogosto vključuje intravitrealne injekcije zdravil, ki zavirajo vaskularni endotelijski rastni faktor (VEGF). Ta zdravila zmanjšujejo prepustnost poškodovanih žil in zavirajo razrast nenormalnih krvnih žil, kar vodi v zmanjšanje otekline in preprečuje nadaljnje slabšanje vida.

Zdravljenje z intravitrealnimi injekcijami stabilizira vid pri večini pacientov, pri mnogih pa se lahko vid tudi pomembno izboljša. Zelo pomembno je, da se zdravljenje začne čim prej po nastanku težav, saj so rezultati najboljši, kadar se z zdravljenjem ne odlaša.

Najpogosteje uporabljena zdravila so Eylea (aflibercept), Lucentis (ranibizumab) in Vabysmo (farizumab-svoa). V primerih, kjer je odgovor na zdravljenje z anti-VEGF zdravili omejen ali kadar obstaja pridruženo vnetje, se lahko uporabijo tudi intravitrealni kortikosteroidi, kot sta Ozurdex (dexametazon) ali Iluvien (fluocinolon acetonid).

Zdravljenje poteka dolgoročno, z rednimi pregledi in spremljanjem z optično koherenčno tomografijo (OCT), ki omogoča natančno oceno prisotnosti edema. Injekcije se običajno ponavljajo na 4 do 12 tednov, pri čemer se shema zdravljenja individualno prilagaja glede na klinični potek in odziv na terapijo.

Zgodnje prepoznavanje in natančno spremljanje bolnikov z vensko zaporo mrežnice omogočata ohranitev vida ter pomembno izboljšanje kakovosti življenja.

amd oct

Postopek aplikacije zdravila v oko

Aplikacija intravitrealne injekcije je neboleč postopek, ki običajno traja le nekaj minut.

Priprava pacienta: Oko, kamor se bo apliciralo zdravilo, se temeljito očisti in razkuži z antiseptikom (najpogosteje z jodom), da se zmanjša tveganje za okužbo.
Lokalna anestezija: V oko se nakapajo kapljice za omrtvičenje, kar omogoči nebolečo aplikacijo zdravila.
Sterilno polje: Okrog očesa se namesti sterilna pregrada, veke pa se rahlo razmaknejo s sponko, da se prepreči mežikanje.
Aplikacija zdravila: Zdravnik z zelo tanko iglo injicira zdravilo neposredno v sredino očesa (v steklovino), običajno nekaj milimetrov stran od roba roženice.
Odstranitev pripomočkov in razkuževanje: Po injekciji se pripomočki odstranijo, oko pa se ponovno razkuži.

intravitreal-injection

Tveganja povezana z injekcijami zdravil v oko

Zdravljenje z intravitrealnimi injekcijami zdravil je rutinski in varen postopek.

Vseeno se lahko pri nekaterih bolnikih pojavijo neželeni učinki ali zapleti.

Najpogostejši so blažji, prehodni neželeni učinki, kot so občutek draženja, rahla rdečina očesa, občutek tujka ali manjše pike v vidnem polju (t.i. mehurčki zraka v zdravilu, ki se hitro razgradijo). Ti pojavi so običajno blagi in izzvenijo v nekaj dneh.

Redkejša, a resnejša tveganja vključujejo:

– Endoftalmitis – okužba notranjosti očesa: Je zelo redka (manj kot 1 na 3000 aplikacij), a lahko pomembno ogrozi oko. Znaki vključujejo močno bolečino, rdečino, zmanjšanje vida in občutljivost na svetlobo. Potrebno je takojšnje nujno zdravljenje z injekcijami antibiotika v oko ali operacijo.

– Povišan očesni tlak: Kratek porast pritiska po injekciji je običajen in običajno neproblematičen, a pri določenih bolnikih lahko skok pritiska traja dlje ali zahteva dodatno zdravljenje.

– Poškodba leče: Zelo redko se lahko ob aplikaciji injekcije poškoduje naravna leča v očesu. Ta poškodba povzroči postopno zamotnitev tkiva leče – nastanek sive mrene. Tako nastalo sivo mreno uspešno zdravimo z operacijo.

– Odstop steklovine ali mrežnice: Pri redkih posameznikih se lahko po injekciji sproži odstop steklovine ali celo mrežnice, kar zahteva hitro obravnavo in po potrebi zdravljenje.

– Krvavitev: Površinske krvavitve na površini očesa veznici so dokaj pogoste (približno 1:10 injekcij) in niso nevarne – običajno izginejo v nekaj dneh. Zelo redko se lahko pojavi notranja krvavitev v oko, ki poslabša vid in včasi potrebuje kirurško zdravljenje.

Pomembno je, da bolnik po injekciji spremlja svoje simptome in se takoj oglasi pri očesnem zdravniku, če pride do močne bolečine, večje izgube vida ali naraščajoče rdečine očesa.