BOLEZNI MREŽNICE

Integer non dui dignissim, tincidunt nibh eu, placerat purus. Cras sit amet tellus tempor, pulvinar neque quis; lacinia lorem. Nullam euismod, ante eget iaculis vulputate, lorem felis maximus ligula, in consectetur arcu enim pulvinar est. Nam vitae rhoncus libero, non tristique dui. Suspendisse a sem ultrices, suscipit eros sit amet, fringilla turpis. Nunc et tempor magna. Duis imperdiet tincidunt congue. Curabitur pulvinar dui turpis, sed dapibus quam tristique at. Duis commodo sem vel enim luctus imperdiet!

Diabetična retinopatija

Obstajajo učinkoviti načini za upočasnitev razvoja in napredovanja diabetične retinopatije ter za zdravljenje njenih zapletov, s čimer lahko preprečimo slepoto.

Ti vključujejo:

  • Ohranjanje dobre urejenosti krvnega sladkorja ter nadzor drugih dejavnikov tveganja za žilne bolezni, kot so povišan krvni tlak in holesterol. To je zelo učinkovito pri odlašanju začetka in napredovanja diabetične retinopatije. Idealno naj bi bil test povprečnega sladkorja imenovan Hba1c pod 7,5%.

  • Redni presejalni očesni pregledi za odkrivanje diabetične retinopatije.
    To je ključnega pomena in se po smernicah začne takoj po postavitvi diagnoze sladkorne bolezni. Vaš osebni zdravnik vas bo napotil na pregled k oftalmologu ali na pregled v presejalni center za diabetično retinopatijo.

  • Redni pregledi omogočajo zgodnje odkrivanje diabetične retinopatije in pravočasno zdravljenje.
    Zdravljenje diabetične retinopatije je bistveno manj učinkovito, če je bolezen že v napredovali fazi ob prietku zdravljenja. Velikokrat je zdravljenje najbolj učinkovito v fazi bolezni, ki je asimptomatska – se pravi, da pacienti sploh še niso opazili poslabšanja vida.

  • Na voljo je učinkovito zdravljenje, ki lahko stabilizira ali celo izboljša vid, kadar pride do zapletov diabetične retinopatije, ki ogrožajo vid. To zahteva strokovno oskrbo specializiranih oftalmologov, ki imajo izkušnje pri zdravljnenju diabetične retinopatije. Lasersko zdravljenje mrežnice ostaja osnovna metoda zdravljenja, vendar so na voljo tudi nove metode, vključno z injekcijami zdravil v oko ter kirurškimi posegi, ki pomagajo ohraniti in izboljšati vid.

Diabetična retinopatija nastane zaradi poškodb kapilar v mrežnici. Kapilare pričnejo puščati, se zamašijo ali pa se pojavita obe spremembi hkrati.

Značilne spremembe vključujejo mikroanevrizme, majhne krvavitve in “mehke eksudate” (to so majhna območja, kjer so kapilare v mrežnici zaprte, kar povzroča pomanjkanje prekrvavitve v tkivu). Te spremembe običajno še ne vplivajo na vid in spadajo v kategorijo neproliferativne diabetične retinopatije (NPDR). Vendar pa se lahko z napredovanjem sprememb vid začne slabšati.

Obstajata dve pomembni spremembi v mrežnici, ki lahko povzročita izgubo vida:

  1. Klinično pomemben makularni edem (KPME)
    Prekomerna prepustnost kapilar v osrednjem delu makule (rumene pege) povzroči otekanje mrežnice in motnje v njenem delovanju. Oteklina mrežnice, ki je blizu ali vključuje osrednje območje makule, se imenuje “klinično pomembna”. To je najpogostejši vzrok za izgubo vida pri sladkornih bolnikih.

  2. Proliferativna diabetična retinopatija (PDR)
    Če se preveč kapilar v mrežnici zapre, pride do motnje v prekrvavitvi mrežnice (imenovano ishemija), kar sproži rast nenormalnih krvnih žil na površini mrežnice – to imenujemo “proliferativna retinopatija”. Te nenormalne žile lahko zakrvavijo (kar povzroči krvavitev v steklovino), brazgotinsko tkivo, povezano z njimi, pa lahko vleče mrežnico in povzroči njen odstop. PDR je manj pogosta kot CSMO, vendar lahko, če ni ustrezno zdravljena, vodi do hude izgube vida ali popolne slepote.

Spremljanje, vodenje in zdravljenje diabetične retinopatije je kompleksno in specializirano področje očesne medicine. Dr Šulak ima več kot desetletje izkušenj z vodenjem bolnikov z diabetično retinopatijo, vključno z zdravljenjem z laserjem in očesnimi injekcijami ter operativnim zdravljenjem najbolj kompleksnih primerov napredovale bolezni.

Ocena diabetične retinopatije vključuje temeljit pregled celotnega očesa in mrežnice, ki ga dopolnjujejo napredne slikovne preiskave, kot so:

  • fundus fotografija (slikanje očesnega ozadja),

  • OCT slikanje (optična koherenčna tomografija), ki meri debelino mrežnice,

  • fluoresceinska angiografija, ki prikazuje prekrvavitev mrežnice.

Te preiskave usmerjajo zdravljenje.

Pomembno je tudi, da izvide vaših očesnih pregledov in zdravljenj posredujemo vašemu osebnemu zdravniku in diabetologu, saj lahko splošni dejavniki, kot so nadzor krvnega sladkorja, visok krvni tlak, krvna slika in ledvična bolezen, vplivajo na resnost in stabilnost diabetične retinopatije.

Zdravljenje diabetične retinopatije je kompleksno in vključuje:

  • Optimizacijo nadzora sladkorne bolezni in obvladovanje drugih sistemskih dejavnikov, kot je visok krvni tlak. Na primer, dober nadzor ravni krvnega sladkorja lahko zmanjša hitrost razvoja diabetične retinopatije za 75 %in upočasni napredovanje že obstoječe retinopatije za 50 %.

  • Lasersko zdravljenje mrežnice ostaja temeljna metoda zdravljenja pri diabetični retinopatiji.

  • Dopolnilne oblike zdravljenja se vse pogosteje uporabljajo za obvladovanje težjih oblik diabetične retinopatije. Te vključujejo:

    • injiciranje zdravil neposredno v oko,

    • ter minimalno invazivno vitrektomijo (kirurški poseg pri katerem se pristopi do mrežnice).

Zdravljenje klinično pomembnega makularnega edema (KPME) se lahko začne z nežnim laserskim posegom na območju otečene mrežnice v makuli. Ta postopek je varen in neboleč. Zmanjša tveganje za izgubo vida, vendar običajno ne vodi do izboljšanja vida. V nekaterih primerih ga je treba ponoviti.

Če je KPME hud in zajema osrednji del makule, se vse bolj uveljavlja zdravljenje z injekcijami bioloških zdravil v oko, kot so Lucentis, Eylea ali Vabysmo. Obstaja vse več dokazov, da so ta zdravila učinkovitejša od samega laserja pri izboljšanju in dolgotrajni stabilizaciji vida.

Zdravljenje proliferativne diabetične retinopatije (PDR) zahteva nujno lasersko zdravljenje mrežnice, ki je včasih dopolnjeno z injekcijami zdravil v oko in tudi kirurškimi posegi. Laser za PDR se razlikuje od tistega, ki se uporablja pri KPME. Cilj laserja je ustvariti številne drobne pečate v obrobnem delu mrežnice, s čimer se ustavi sproščanje rastnih dejavnikov, ki povzročajo rast nenormalnih krvnih žil – te žile se nato postopoma zaprejo. Lasersko zdravljenje je obsežno in običajno poteka v več obiskih.

To zdravljenje je intenzivno in nekoliko neprijetno. Dolgotrajnih stranskih učinkov navadno ni, vendar lahko včasih med zdravljenjem vid oslabi in se ne povrne na prejšnjo raven. Storimo vse, kar je mogoče, da zmanjšamo nelagodje in stranske učinke laserskega zdravljenja za PDR, vendar je vedno pomembno vedeti, da lahko nezadostno zdravljenje PDR vodi v slepoto.

V primeru naperdovale PDR, kot je krvavitev v steklovinoali trakcijski odstop mrežnice (ko brazgotinsko tkivo vleče mrežnico stran od očesne stene), je lahko potrebna vitrektomija – kirurška odstranitev steklovine in neposredno kirurško zdravljenje mrežnice.

Starostna degeneracija makule (SDM)

Degeneracija makule običajno prizadene ljudi, starejše od 50 let, in postaja vse pogostejša z naraščajočo starostjo. Približno 1 od 10 ljudi v populaciji, starejših od 50 let, ima vsaj začetno degeneracijo makule, medtem ko je pri ljudeh, starejših od 80 let, prizadetih do 30 %.

Starostna degeneracija makule (SDM) tipično napreduje počasi, napredek merimo skozi več let. Dolgo preden se pojavijo simptomi, so v makuli že vidne spremembe. Vid je prizadet šele v poznejših fazah bolezni.

Prvi simptomi odražajo postopno propadanje makule – tako imenovana “suha” degeneracija makule in lahko vključujejo:

  • postopno oteženo branje,

  • rahlo popačenje slike,

  • počasno prilagajanje na temne razmere – na primer ob vstopu v temen prostor po izpostavljenosti močnemu soncu.

  • Če se propadanje nadaljuje, lahko pride do prizadetosti celotnega osrednjega vida.

Najbolj zaskrbljujoča sprememba – tako imenovana “vlažna” degeneracija makule je nenaden pojav zmanjšane ostrine vida, zamegljene ali zatemnjene lise v osrednjem vidu ter popačenja slike.

Če pride do nenadne spremembe vida (v nekaj dneh) z enim ali več od teh simptomov, je nujno, da čim prej obiščete oftalmologa.

Ti simptomi običajno pomenijo, da se je pod mrežnico razvila nenormalna krvna žila, znana kot horoidalna neovaskularna membrana (CNV). Vlažna oblika se razvije le pri manjšini bolnikov z AMD, vendar je vzrok za največ napredovale izgube vida.

Na voljo je učinkovito zdravljenje, ki lahko stabilizira ali celo izboljša vid, pomembno je vedeti, da so dosežemo najboljše rezultate, če se zdravljenje začne čim prej – idealno v nekaj dneh.

SDM nastane zaradi propadanja podporne plasti pod mrežnico, imenovane retinalni pigmentni epitelij (RPE). To je podobno kot če bi se podloga pod preprogo obrabila, kar posledično vpliva tudi na preprogo. Degeneracija nastane zaradi kopičenja odpadnih snovi iz mrežnice v RPE, kar moti njegovo delovanje.

Glavna zgodnja sprememba je pojav druz (belkastih nakopičenj odpadnih snovi pod mrežnico) in pregrupacije pigmenta. Sčasoma se RPE in mrežnica (»podloga in preproga«) obrabita – temu pravimo atrofija.

Pri nekaterih ljudeh poškodovan RPE omogoči rast nenormalnega žilnega pleteža – membrane pod mrežnico (CNV membrana). To obliko bolezni imenujemo vlažna starostna degeneracija makule, ker ta nenormalna žilna membrana pušča tekočino in kri. Če ni zdravljena, pride do nastanka brazgotine, ki popolnoma uniči osrednji del makule in povzroči hudo izgubo centralnega vida.

Preiskave za potrditev prisotnosti CNV vključujejo:

  • OCT slikanje (optična koherentna tomografija),

  • fluoresceinsko angiografijo.

Čeprav za zgodnjo obliko SDM ni specifičnega zdravljenja, obstajajo pomembni ukrepi, s katerimi lahko zmanjšamo tveganje za razvoj SDM in upočasnimo njen potek.

Med dejavnike tveganja za razvoj SDM spadajo:

  • naraščajoča starost,

  • družinska prisotnost bolezni (genetika),

  • prehranske navade,

  • kajenje.

Če imate bližnjega sorodnika z SDM ali kadite, imate štirikrat večje tveganje za razvoj SDM kot oseba brez teh dejavnikov tveganja.

Da bi zmanjšali tveganje za razvoj SDM in upočasnili napredovanje bolezni, je priporočljivo:

  • Ne kadite.

  • Uživajte prehrano bogato z zelenjavo, sadjem, ribami in nizko vsebnostjo rastlinskih in živalskih maščob.

    • Že en ribji obrok tedensko lahko po nekaterih raziskavah prepolovi tveganje za izgubo vida.

  • Redno pregledujte oči pri oftalmologu (zdravniku specialistu za oči).

  • Če pregled mrežnice pokaže zgodnje spremembe SDM (npr. prisotnost druz):

    • Uživanje visokih odmerkov antioksidativnih vitaminov lahko zmanjša tveganje za izgubo vida in upočasni napredovanje bolezni.

    • Na trgu je na voljo več pripravkov vitaminov namenjenih SDM, ki običajno vsebujejo kombinacijo luteina, zeaksantina invitaminov C in E ter cinka. Nekateri vsebujejo tudi dodatke kot je ribje olje, čeprav korist teh dodatkov še ni dokončno dokazana.

  • Redno preverjajte svoj vid doma. Preverjajte vsako oko posebej, da bi pravočasno zaznali razvoj vlažne SDM.

    • Uporabite posebno mrežoimenovano Amslerjeva mreža, pri kateri opazujte:

      • zamegljen vid,

      • temna lisa v osrednjem vidnem polju,

      • popačenje linij.

Če se nenadoma pojavi sprememba osrednjega vida na enem očesu – zamegljenost, temna lisa ali popačenje črt na Amslerjevi mreži – se morate nujno posvetovati z oftalmologom.

Zdravljenje CNV (horoidalne neovaskularne membrane) oziroma vlažne degeneracije makule je zelo učinkovito.

Dolgotrajno zdravljenje z injekcijami bioloških zdravil, kot so Lucentis, Eylea ali Vabysmoneposredno v oko, učinkovito zavira rast nenormalnih krvnih žil. Ta zdravila so protitelesa, ki blokirajo delovanje rastnih faktorjev za žile v očesu, ki povzročajo rast teh nenormalnih žil.

Vid se pri večini bolnikov stabilizira, pri približno tretjini pa se tudi pomembno izboljša. Glavni dejavnik, ki določa končno kakovost vida, je stopnja poškodbe makule zaradi nenormalnih žil – zato je zgodnje odkrivanje in zdravljenje CNV izjemno pomembno.

Diagnostika in vodenje bolnikov s CNV je zelo specializirano. Dr Šulak uporablja najsodobnejše slikovne metode (angio OCT) za odkrivanje in spremljanje mokre AMD in ima bogate izkušnje z oskrbo teh bolnikov – z namenom ohranjanja in izboljšanja vida ter zmanjševanja tveganj pri zdravljenju.