BOLEZNI MREŽNICE

Integer non dui dignissim, tincidunt nibh eu, placerat purus. Cras sit amet tellus tempor, pulvinar neque quis; lacinia lorem. Nullam euismod, ante eget iaculis vulputate, lorem felis maximus ligula, in consectetur arcu enim pulvinar est. Nam vitae rhoncus libero, non tristique dui. Suspendisse a sem ultrices, suscipit eros sit amet, fringilla turpis. Nunc et tempor magna. Duis imperdiet tincidunt congue. Curabitur pulvinar dui turpis, sed dapibus quam tristique at. Duis commodo sem vel enim luctus imperdiet!

Starostna degeneracija makule (SDM)

Koga prizadane degeneracija makule?

Degeneracija makule običajno prizadene ljudi, starejše od 50 let, in postaja vse pogostejša z naraščajočo starostjo. Približno 1 od 10 ljudi v populaciji, starejših od 50 let, ima vsaj začetno degeneracijo makule, medtem ko je pri ljudeh, starejših od 80 let, prizadetih do 30 %.

Kakšni zo znaki in simptomi prizadetosti in kako bolezen napreduje?

Starostna degeneracija makule (SDM) tipično napreduje počasi, napredek merimo skozi več let. Dolgo preden se pojavijo simptomi, so v makuli že vidne spremembe. Vid je prizadet šele v poznejših fazah bolezni.

Prvi simptomi odražajo postopno propadanje makule – tako imenovana “suha” degeneracija makule in lahko vključujejo:

  • postopno oteženo branje,

  • rahlo popačenje slike,

  • počasno prilagajanje na temne razmere – na primer ob vstopu v temen prostor po izpostavljenosti močnemu soncu.

  • Če se propadanje nadaljuje, lahko pride do prizadetosti celotnega osrednjega vida.

Najbolj zaskrbljujoča sprememba – tako imenovana “vlažna” degeneracija makule je nenaden pojav zmanjšane ostrine vida, zamegljene ali zatemnjene lise v osrednjem vidu ter popačenja slike.

Če pride do nenadne spremembe vida (v nekaj dneh) z enim ali več od teh simptomov, je nujno, da čim prej obiščete oftalmologa.

Ti simptomi običajno pomenijo, da se je pod mrežnico razvila nenormalna krvna žila, znana kot horoidalna neovaskularna membrana (CNV). Vlažna oblika se razvije le pri manjšini bolnikov z AMD, vendar je vzrok za največ napredovale izgube vida.

Na voljo je učinkovito zdravljenje, ki lahko stabilizira ali celo izboljša vid, pomembno je vedeti, da so dosežemo najboljše rezultate, če se zdravljenje začne čim prej – idealno v nekaj dneh.

Kako nastane SDM?

SDM nastane zaradi propadanja podporne plasti pod mrežnico, imenovane retinalni pigmentni epitelij (RPE). To je podobno kot če bi se podloga pod preprogo obrabila, kar posledično vpliva tudi na preprogo. Degeneracija nastane zaradi kopičenja odpadnih snovi iz mrežnice v RPE, kar moti njegovo delovanje.

Glavna zgodnja sprememba je pojav druz (belkastih nakopičenj odpadnih snovi pod mrežnico) in pregrupacije pigmenta. Sčasoma se RPE in mrežnica (»podloga in preproga«) obrabita – temu pravimo atrofija.

Pri nekaterih ljudeh poškodovan RPE omogoči rast nenormalnega žilnega pleteža – membrane pod mrežnico (CNV membrana). To obliko bolezni imenujemo vlažna starostna degeneracija makule, ker ta nenormalna žilna membrana pušča tekočino in kri. Če ni zdravljena, pride do nastanka brazgotine, ki popolnoma uniči osrednji del makule in povzroči hudo izgubo centralnega vida.

Preiskave za potrditev prisotnosti CNV vključujejo:

  • OCT slikanje (optična koherentna tomografija),

  • fluoresceinsko angiografijo.

Ali laho preprečimo degeneracijo makule?

Čeprav za zgodnjo obliko SDM ni specifičnega zdravljenja, obstajajo pomembni ukrepi, s katerimi lahko zmanjšamo tveganje za razvoj SDM in upočasnimo njen potek.

Med dejavnike tveganja za razvoj SDM spadajo:

  • naraščajoča starost,

  • družinska prisotnost bolezni (genetika),

  • prehranske navade,

  • kajenje.

Če imate bližnjega sorodnika z SDM ali kadite, imate štirikrat večje tveganje za razvoj SDM kot oseba brez teh dejavnikov tveganja.

Da bi zmanjšali tveganje za razvoj SDM in upočasnili napredovanje bolezni, je priporočljivo:

  • Ne kadite.

  • Uživajte prehrano bogato z zelenjavo, sadjem, ribami in nizko vsebnostjo rastlinskih in živalskih maščob.

    • Že en ribji obrok tedensko lahko po nekaterih raziskavah prepolovi tveganje za izgubo vida.

  • Redno pregledujte oči pri oftalmologu (zdravniku specialistu za oči).

  • Če pregled mrežnice pokaže zgodnje spremembe SDM (npr. prisotnost druz):

    • Uživanje visokih odmerkov antioksidativnih vitaminov lahko zmanjša tveganje za izgubo vida in upočasni napredovanje bolezni.

    • Na trgu je na voljo več pripravkov vitaminov namenjenih SDM, ki običajno vsebujejo kombinacijo luteina, zeaksantina invitaminov C in E ter cinka. Nekateri vsebujejo tudi dodatke kot je ribje olje, čeprav korist teh dodatkov še ni dokončno dokazana.

  • Redno preverjajte svoj vid doma. Preverjajte vsako oko posebej, da bi pravočasno zaznali razvoj vlažne SDM.

    • Uporabite posebno mrežoimenovano Amslerjeva mreža, pri kateri opazujte:

      • zamegljen vid,

      • temna lisa v osrednjem vidnem polju,

      • popačenje linij.

Če se nenadoma pojavi sprememba osrednjega vida na enem očesu – zamegljenost, temna lisa ali popačenje črt na Amslerjevi mreži – se morate nujno posvetovati z oftalmologom.

Kakšno je zdravljenje vlažne SDM?

Zdravljenje CNV (horoidalne neovaskularne membrane) oziroma vlažne degeneracije makule je zelo učinkovito.

Dolgotrajno zdravljenje z injekcijami bioloških zdravil, kot so Lucentis, Eylea ali Vabysmoneposredno v oko, učinkovito zavira rast nenormalnih krvnih žil. Ta zdravila so protitelesa, ki blokirajo delovanje rastnih faktorjev za žile v očesu, ki povzročajo rast teh nenormalnih žil.

Vid se pri večini bolnikov stabilizira, pri približno tretjini pa se tudi pomembno izboljša. Glavni dejavnik, ki določa končno kakovost vida, je stopnja poškodbe makule zaradi nenormalnih žil – zato je zgodnje odkrivanje in zdravljenje CNV izjemno pomembno.

Diagnostika in vodenje bolnikov s CNV je zelo specializirano. Dr Šulak uporablja najsodobnejše slikovne metode (angio OCT) za odkrivanje in spremljanje mokre AMD in ima bogate izkušnje z oskrbo teh bolnikov – z namenom ohranjanja in izboljšanja vida ter zmanjševanja tveganj pri zdravljenju.