Prednosti RLE z multifokalno IOL:
Refraktivna zamenjava leče z vstavitvijo multifokalne IOL je sodobna metoda, ki omogoča odpravo odvisnosti od očal za daleč in blizu v večini vidnih situacij.
Tipično pacienti po operaciji vidijo brez očal zelo dobro na daljavo in srednjo razdaljo (računalnik). Za bližino pa v večini vidnih situacij (okoli 80%) ne potrebujejo očal, vendar vseeno pri branju zelo drobnega tiska lahko potrebujejo očala (približo 20% vidnih situacij ali manj).
Multifokalne leče so zasnovane s kompleksno optiko tako, da omogočajo dobro vidno ostrino na vseh razdaljah obenem.
Poseg je posebej primeren za paciente z presbiopijo (se pravi starejše od 50 let), ki želijo maksimalno neodvisnost od očal – kar z mfIOL dosežemo v 80% vidnih situacij.
Izzivi in posebnosti po operaciji z multifokalno IOL
Multifokalne leče so napredna tehnološka rešitev, kljub številnim prednostim pa ta tehnologija ni brez posebnosti, ki jih je treba upoštevati pred odločitvijo za operacijo.
1. Moteči svetlobni pojavi oz. bleščanje (dysphotopsia)
Pri nekaterih bolnikih se po vstavitvi multifokalne leče pojavijo motnje v zaznavanju direktne svetlobe, kot so bleščanje, krogi okoli luči (halo efekt) ali svetlobne zvezde (starburst). Te težave so najbolj izrazite pri nočni vožnji in v umetni svetlobi. V večini primerov se sčasoma omilijo, vendar lahko pri občutljivih posameznikih ostanejo trajno moteče. V izjemno redkih primerih je potrebna celo naknadna operativna zamenjava leče.
2. Slabši kontrastni vid in vid v slabih svetlobnih pogojih
Ker multifokalna leča razdeli svetlobni signal na več žarišč (za različne razdalje), je svetlobna energija nekoliko razpršena. To lahko povzroči nekoliko slabšo zaznavo kontrasta, še posebej v slabi svetlobi, ob mraku ali ponoči.
3. Potreba po nevroadaptaciji (prilagoditev možganov)
Možgani se morajo naučiti analizirati nov način vida. Ta proces je za večino pacientov zelo hitro uspešen, vendar lahko pri nekaterih pacientih nevroadaptacija traja nekaj tednov ali mesecev. Pri redkih posameznikih se prilagoditev ne zgodi popolnoma, kar lahko vodi v nezadovoljstvo z rezultatom. V izjemnih primerih je potrebna operativna zamenjava leče.
4. Izguba “naravne prednosti” kratkovidnih pacientov
Miopi (kratkovidni bolniki), ki so pred operacijo brez očal dobro videli na blizu po operaciji z multifokalno lečo doživijo izgubo te prednosti. Kljub temu da multifokalna leča omogoča vid na blizu, ta vid ni enakovreden “naravnemu” bližinskemu vidu kratkovidnega očesa. Pri teh bolnikih je predoperativno svetovanje še posebej pomembno.
5. Preostala dioptrija in potreba po dodatni korekciji
Po operaciji lahko ostane manjša dioptrija (npr. -0.50 D), ki vpliva na kakovost vida. V teh primerih je možna dodatna laserska korekcija (npr. LASIK), če bolnik želi popolno neodvisnost od očal.
6. Astigmatizem – cilinder
Standardna multifokalna leča ne korigira astigmatizma. Če ima bolnik pomemben astigmatizem, je treba uporabiti multifokalno torično-cilindrično lečo, sicer rezultat ne bo optimalen. Tudi os torične leče v očesu mora biti natančno poravnana. Pomembno je, da take paciente operira izkušen kirurg.
7. Sekundarna mrena (posterior capsular opacification – PCO)
Po operaciji se lahko čez mesece ali leta pojavi zamotnitev zadajšnje kapsule, kar povzroča postopno slabšanje vida. Gre za pričakovano in pogostejšo posledico operacije leče, ki se preprosto odpravi z neinvazivnim laserskim posegom (YAG kapsulotomija).
8. Plavajoče motnje v vidnem polju (floaters)
Po operaciji, zlasti pri kratkovidnih bolnikih, se lahko pojavijo nove plavajoče motnje. V večini primerov jih bolniki sčasoma ne opazijo več, izjemno redko je potrebno operativno zdravljenje plavajočih motnjav.
9. Tveganje za resne zaplete (zelo redko)
Tako kot pri vsaki intraokularni operaciji obstaja zelo majhno tveganje (manj kot 1:1000 operacij) za hud zaplet kot je okužba, krvavitev ali odstop mrežnice.
